PREDLOG ZAKONA O MALEM DELU

KAKO PREDLAGATELJ ZAKONA O MALEM DELU DEFINIRA MALO DELO?
Malo delo je začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur/mesec. Izjema velja za študente in dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 720 ur.

VPRAŠANJE: Kakšna je potemtakem razlika med malim delom in delom za skrajšani delovni čas?
ODGOVOR: V bistvu je ne bi smelo biti, vendar pa je še kako velika - delo za skrajšani delovni čas ponuja vse pravice iz delovnega razmerja – malo delo pač ne! Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona:
Malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.

KAKŠNE SO PREDLAGANE URNE OMEJITVE MALEGA DELA?
pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma, ki zaposluje vsaj enega in do vključno deset delavcev, se lahko opravi 360 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi 720 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi 1.080 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi 1.440 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi 2.880 ur malega dela,
Ministrstvo, pristojno za delo, lahko, na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev in po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji, za največ tri mesece v koledarskem letu določi večje število ur malega dela, kot je določena v prejšnjem odstavku tega člena, vendar ne več kot 5.760 ur v koledarskem mesecu.

VPRAŠANJE: ali bo to preprečilo veriženje malega dela (posojanje napotnic drugim)? Ali bo preprečila razbijanje »velikih« delovnih mest na»mala« delovna mesta?

ODGOVOR: Zagotovo ne. Ko bo en »mali delavec« dosegel limit ur, bo pač dobil napotnico pod drugim imenom in nadaljeval delo. In še nekaj –
Pri delodajalcu, ki zaposluje do deset delavcev, bo lahko po predlogu delalo šest »malih delavcev«. In koliko je takšnih delodajalcev v Sloveniji?
po podatkih UMAR-ja (2010) je kar 92,4 o.t. gospodarskih družb v Sloveniji prav mikro družb, torej družb ki zaposlujejo do deset delavcev! Po drugi strani pa je Inšpektorat RS za delo v celem prejšnjem letu ugotovili celih 9 primerov posojanja napotnic.
Kar pa se tiče razbijanja delovnih mest – dovolj je pogledati Nemčijo, ki je pred časom uvedla malo delo. Od leta 2000 se je samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem znižalo za 1,6 milijona. Delež malih del pri celotni zaposlitvi se je od leta 1995 skoraj potrojil.

KAKŠNI SO ZASLUŽKI »MALIH DELAVCEV«?
Omejen je letni zaslužek iz naslova malega dela v višini 6.000 evrov, najnižja bruto urna postavka pa znaša 4,00 evre.

VPRAŠANJE: ali se da preživeti z malim delom?

ODGOVOR: Zagotovo ne. Maksimalni letni zaslužek malega delavca pade pod številko 6.535 EUR, kar je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo – v letu 2008! Z drugimi besedami- malo delo je bazen »zaposlenih revnih«. Zato prav nič ne čudi podatek, da 71% malih delavcev v Avstriji ne more preživeti s svojim dohodkom. In kaj se bo zgodilo? Zgodila se bo »amerikanizacija« trga dela – en delavec bo opravljal več različnih malih del, da bo preživel. V Avstriji tako več kot polovica »malih delavcev« opravlja več kot eno malo delo!


KAKŠNE SO PRAVICE, KI IZHAJAJO IZ PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST MALEGA DELAVCA?
Kot obdobje zavarovanja za ugotavljanje zavarovalne dobe za pridobitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanje, se štejejo opravljene ure malega dela preračunane na polni delovni čas v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja. Tako preračunano obdobje zavarovanja se šteje v zavarovalno dobo v sorazmernem delu glede na plačane prispevke za primer starosti, invalidnosti in smrti.

VPRAŠANJE: Ali se dohodek iz malega dela šteje za izračun pokojninske osnove?

ODGOVOR: Ne. Dohodek za opravljeno malo delo se ne glede na plačane prispevke ne šteje za izračun pokojninske osnove.

KAKŠEN JE IZHOD MALEGA DELA V REDNO ZAPOSLITEV?
Po besedah predlagatelja zakona Študija o fleksibilnih oblikah dela v Nemčiji kaže, da se je hkrati s povečanjem fleksibilnega zaposlovanja od leta 2003 do 2008 v Nemčiji znižala stopnja brezposelnosti in povečala stopnja aktivnosti, kar nakazuje na reaktivacijo prej neaktivnih oseb.

VPRAŠANJE: ali je »malo delo« odskočna deska za redno zaposlitev?

ODGOVOR: Zagotovo ne. Prav izkušnje iz Nemškega primera malega dela, na katero so pokazali predlagatelji zakona o malem delu, kažejo naslednjo sliko: samo 10-im odstotkom oseb, ki opravljajo malo delo, uspe prehod v redno zaposlitev. Večina jih ostane v malem delu ali znova brez dela (WSI, DGB).


KAKŠNA JE STROŠKOVNA OBREMENITEV MALEGA DELA?
Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanj, delodajalec pa je obvezan k plačilu prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela. Od bruto plačila za malo delo se bodo plačevali ustrezni prispevki za pokojninsko in za zdravstveno zavarovanje, v skupni višini 14,97 %. Dodatno se na bruto plačilo od malega dela plačuje prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 % ter 14 % dajatev, ki se namenja predvsem za financiranje štipendij ter izgradnji in vzdrževanju študentskih domov. Skupna obremenitev malega dela bo tako znašala 29,50 %.

VPRAŠANJE: ali je »malo delo« enako obremenjeno kot druge oblike dela?

ODGOVOR: Ne, ni. Sam predlagatelj zakona o malem delu to tudi priznava. Še več- to vidi kot konkurenčno prednost, saj pravi da je (citiramo):

Prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.

Pri tem pa mednarodna organizacija delo (ILO) v večih dokumentih jasno poudarja, da je zniževanje priliva v socialne blagajne na račun ustvarjanja novih delovnih mest izjemno nevarno početje, ki dolgoročno negativno vpliva na vzdržnost javnih socialnih blagajn.