S Podporo
Evropske Unije
Evropske Unije
Izpostavljeni članek
24.08.2010
ZAKAJ PRAV TA PROJEKT?
MLADE JE TREBA SPODBUJATI, DA SE AKTIVNO VKLJUČIJO IN INFORMIRAJO O RAZMERAH NA TRGU DELA TER O SVOJIH PRAVICAH IZ DELA, KI SO PRIBORJENENE SKOZI SINDIKALNI BOJ.
01.07.2010
Oglejte si jo tukaj.
Standardna klasifikacija poklicev 2008
V UL RS št. 50/2010, z dne 24.06.2010, je bila objavljena standardna klasifikacija poklicev 2008.Oglejte si jo tukaj.
17.05.2010
ZAKLJUČNA KONFERENCA ZA MLADE
19.08.2010
Ko je govora o osnovnih pravicah na delovnem mestu in mednarodnih standardih dela, malo delo ne priznava odpravnine, prevoza na delo, letnega dopusta, regresa…
Ko je govora o zaposlitveni in dohodkovni priložnosti, je izhod iz malega dela v redno zaposlitev po nekaterih podatkih le 10 odstoten (WSI), prav tako je malo delo žarišče segmenta »zaposlenih revnih« (po podatkih Weinkopfove je incidenca »zaposlenih revnih« med osebami, ki opravljajo »mini dela« 91,7 o.t.
Ko je govora o socialni zaščiti in socialni varnosti je malo delo ponovno izrazito nehvaležna oblika dela, saj je očitno da je večji poudarek na stroškovni konkurenčnosti dela kot pa na zagotavljanju enakovredne socialne varnosti iz naslova socialnih prispevkov. To navsezadnje priznava sam predlagatelj Zakona o malem delu, ko pravi, da je »prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja)«.
Ko je govora o socialnem dialogu in tripartizmu, pa je dovolj ,da citiramo besede DGB, ki pravi da malo delo promovira razbijanje trga dela na zaposlene prvega (zaposleni za nedoločen čas) drugega (zaposleni za določen čas) in tretjega reda (nove prekerne zaposlitve). V »tretjem redu« seveda ni prostora za socialni dialog na ravni podjetja, saj je ves namen ustvarjanja novih prekernosti prav cepitev solidarnosti med delavci in odtegnitev pravice do socialnega dialoga.
PREDLOG ZAKONA O MALEM DELU
Nekaj informacija o tem kaj prinaša predlog zakona o malem delu.
Dejstvo je, da je malo delo prekerna oblika zaposlitve, kar prinaša s seboj vse negativne posledice.Ko je govora o osnovnih pravicah na delovnem mestu in mednarodnih standardih dela, malo delo ne priznava odpravnine, prevoza na delo, letnega dopusta, regresa…
Ko je govora o zaposlitveni in dohodkovni priložnosti, je izhod iz malega dela v redno zaposlitev po nekaterih podatkih le 10 odstoten (WSI), prav tako je malo delo žarišče segmenta »zaposlenih revnih« (po podatkih Weinkopfove je incidenca »zaposlenih revnih« med osebami, ki opravljajo »mini dela« 91,7 o.t.
Ko je govora o socialni zaščiti in socialni varnosti je malo delo ponovno izrazito nehvaležna oblika dela, saj je očitno da je večji poudarek na stroškovni konkurenčnosti dela kot pa na zagotavljanju enakovredne socialne varnosti iz naslova socialnih prispevkov. To navsezadnje priznava sam predlagatelj Zakona o malem delu, ko pravi, da je »prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja)«.
Ko je govora o socialnem dialogu in tripartizmu, pa je dovolj ,da citiramo besede DGB, ki pravi da malo delo promovira razbijanje trga dela na zaposlene prvega (zaposleni za nedoločen čas) drugega (zaposleni za določen čas) in tretjega reda (nove prekerne zaposlitve). V »tretjem redu« seveda ni prostora za socialni dialog na ravni podjetja, saj je ves namen ustvarjanja novih prekernosti prav cepitev solidarnosti med delavci in odtegnitev pravice do socialnega dialoga.
